fašizem

Pulizia etnica come nei Balcani: Gonard: Famiglia Cristiana alza il velo su una tragica pagina della storia italiana: il campo di concentramento dove morirono centinaia di sloveni

Članek razkriva zamolčano zgodovinsko poglavje o italijanskih koncentracijskih taboriščih med drugo svetovno vojno, s posebnim poudarkom na taborišču Gonars, kjer so bile nad Slovenci in Hrvati izvajane politike etničnega čiščenja, primerljive z vojnimi zločini na Balkanu v 90. letih.

Lekcija poštenega odnosa do zgodovine zaleže pri mladini več kot prikrivanje: Študijski posvet v priredbi občine, SKŠRD Tržič, Centra Gasparini in Liceja Buonarroti: Krute okoliščine, v katerih je italijanska vojska v letih 1941–1943 deportirala in uničev

Članek poroča o zgodovinskem simpoziju v Tržiču, ki je osvetlil zamolčano zgodovino italijanskih fašističnih taborišč in deportacij Slovencev in Hrvatov med drugo svetovno vojno, s poudarkom na izobraževalni vrednosti dogodka za mlade.

Odbornik Piredda orisal petkov posvet o italijanskih taboriščih : »Italijanska javnost premalo ve o deportaciji Slovencev«

Članek poroča o napovedanem mednarodnem posvetu v Tržiču, ki opozarja na pomanjkljivo poznavanje deportacij Slovencev in Hrvatov v italijanska fašistična taborišča med drugo svetovno vojno ter poudarja pomen zgodovinskega spomina za gradnjo miru.

I sopravvissuti ai campi di concentramento di Arbe: «Generale amnesia in Italia»: Reportage dell'International Herald Tribune

Članek razkriva zamolčano zgodovino italijanskih koncentracijskih taborišč na otoku Rab in drugod, ter opozarja na kolektivno pozabo v Italiji glede vojnih zločinov fašističnega režima.

Ko je Fini s krampom podiral »berlinski zid«

Patriottismo democratico e patriottismo nazionalista

Članek Elia Apiha analizira zgodovinsko preobrazbo patriotizma v Trstu po letu 1918, pri čemer kontrastira demokratični patriotizem z nacionalističnim, ki je bil pod vplivom fašizma, in opozarja na potrebo po pravični, vključujoči nacionalni zavesti. V dokumentu je na prvi strani še članek: Antonio Santin: Vescovo di Trieste e Capodistria

La sentenza assolutoria per Dušan Hreščak

Članek dokumentira sodno razveljavitev obsodbe Dušana Hreščaka iz leta 1929, ki je bil obtožen sodelovanja v političnem umoru in članstva v komunistični stranki, ter poudarja politično motivirano naravo prvotne sodbe in njeno kasnejšo razveljavitev zaradi pomanjkanja dokazov.

Slowenen unter Mussolini

Članek opisuje sistematično zatiranje Slovencev v Julijski krajini pod italijanskim fašizmom, vključno z raznarodovanjem, prepovedjo jezika, uničevanjem kulturnih ustanov in odporom slovenskega prebivalstva

II Guerra mondiale (Rosso)

Dokument predstavlja obsežen seznam virov, člankov in študij o vojnih zločinih italijanskega fašističnega režima med drugo svetovno vojno, s poudarkom na zločinih v Jugoslaviji, Grčiji, Rusiji, Španiji in nad Slovenci.

Dobra lekcija

Članek Draga Legiše kritično obravnava italijanski televizijski dokumentarec o Mussoliniju in fašizmu ter opozarja na zgodovinsko pozabo fašističnih zločinov, zlasti v odnosu do Slovencev na Primorskem.

Giuseppe Bastianini

Biografski povzetek iz spletnih enciklopedij (Wikipedia in Historisches Lexikon der Schweiz). Giuseppe Bastianini je bil italijanski fašistični diplomat in politik, ki je med drugo svetovno vojno služil kot guverner Dalmacije, glasoval proti Mussoliniju, bil obsojen na smrt, a pobegnil v Švico, kjer mu je bila izročitev Jugoslaviji zavrnjena.

Stralcio della relazione della Commissione regionale croata per l'accertamento dei crimini dell'occupatore e dei suoi satelliti

Spletni vir opisuje delovanje fašističnega izrednega sodišča v Dalmaciji, ki je med letoma 1941 in 1943 izvajalo množične usmrtitve brez pravne podlage, kar je predstavljalo orodje represije nad civilnim prebivalstvom pod italijansko okupacijo.

Arbe, un inferno italiano dimenticato: Libri Neri: Riemerge fra le polemiche un lager fascista in cui morirono migliaia di deportati. Dalla Slovenia l'accusa: fu un vero campo di sterminio.

Članek razkriva zgodovinsko zamolčano resnico o italijanskem fašističnem taborišču Kampor na otoku Rab, kjer je med drugo svetovno vojno umrlo na tisoče Slovencev, Hrvatov in Judov, ter opozarja na pomanjkanje priznanja in zgodovinske odgovornosti v Italiji.

Podpolkovnik Cuiuli in njegov pes: Prispevek k resnici o taborišču na Rabu

Članek razkriva resnično zgodbo o podpolkovniku Vincenzu Cuiuliju, komandantu fašističnega taborišča na Rabu, in zavrača italijanske poskuse njegove rehabilitacije, pri tem pa temelji na osebnih pričevanjih in zgodovinskih virih.

Predstavitev knjige na sedežu Društva Skala: Ducejeva taborišča globoko v spominu primorskih Slovencev

Članek poroča o predstavitvi knjige I campi del Duce v Gabrjah, kjer je avtor Carlo Spartaco Capogreco ob prisotnosti številnih poslušalcev spregovoril o internaciji Slovencev in Hrvatov v italijanska fašistična taborišča ter o pomenu zgodovinskega spomina.

Nadvse dragocena študija o fašističnem taborišču Gonars: Knjiga o večkrat zakritem poglavju: Avtorica publikacije je Alessandra Kersevan

Članek predstavlja knjigo Alessandre Kersevan kot prvo celovito zgodovinsko študijo o italijanskem koncentracijskem taborišču Gonars, ki razkriva razmere, strukturo in trpljenje internirancev, predvsem Slovencev in Hrvatov, med drugo svetovno vojno.

I campi italiani: Il campo di concentramento di Gonars

Članek opisuje razmere v italijanskem koncentracijskem taborišču Gonars med drugo svetovno vojno, kjer so bili zaprti predvsem Slovenci, Hrvati in Judje, ter razkriva trpljenje internirancev, visoko smrtnost in prikrivanje zgodovinskih dejstev.

Benito Mussolini: Proclamazione dell'Impero: Discorso del 9 maggio 1936

Govor Benita Mussolinija z dne 9. maja 1936, v katerem je razglasil priključitev Etiopije Kraljevini Italiji in razglasitev italijanskega fašističnega imperija kot simbola moči in veličine fašistične Italije.

I rapporti tra fascismo e nazismo prima dell'avvento di Hitler al potere (1922-1933)

Članek je akademska zgodovinska študija, ki na podlagi obsežnih italijanskih, nemških in angleških virov preučuje zgodnje odnose med fašizmom in nacizmom pred Hitlerjevim prevzemom oblasti (1922–1933), s poudarkom na osebnih stikih med Mussolinijem in Hitlerjem, ideoloških podobnostih obeh »totalitarnih« gibanj ter malo znanem tajnem sodelovanju glede Južne Tirolske.

Mussolini e Hitler i rapporti segreti (1922-1933)

Claudio Silvestri: La fase sindacal-rivoluzionaria del primo fascismo triestino

Članek, objavljen v Quaderni di Storia (77), govori o prvem tržaškem fašizmu, ki je iz sindikalno-revolucionarnega gibanja prerastel v protisocialistični boj, čeprav je sprva zagovarjal napredne družbene reforme in povezovanje z Italijo na osnovi politične in socialne prenove.

Carlo Schiffrer: Chiesa e Stato a Trieste durante il periodo fascista

Članek obravnava čase med fašističnim obdobjem, ko je v Trstu je škof Luigi Fogar kljub pritiskom oblasti vztrajal pri verski enakopravnosti slovanskih vernikov, kar je sprožilo politične napetosti in medijsko gonjo proti njemu. V istem dokumentu se nahajata tudi članka z naslovom "Storia semiseria di Poggioreale del Carso" (Napol resna zgodba o Opčinah) in "Dopo vent'anni ormai morto il trattato di pace con l'Italia" (Po dvajsetih letih je mirovna pogodba z Italijo dejansko mrtva).

"Il Popolo di Trieste" e le origini del fascismo giuliano

Članek Claudija Silvestrija, objavljen v Trieste, analizira vlogo tržaškega fašističnega časopisa Il Popolo di Trieste pri oblikovanju ideologije in politične prakse lokalnega fašizma, ki je že pred maršem na Rim uveljavil nasilno protislovensko, protisocialistično in prokapitalistično usmeritev, v tesnem zavezništvu z lokalnimi gospodarskimi elitami

Claudio Silvestri: Giunta a Trieste per stroncare le velleità dei fascisti di sinistra

Članek Claudija Silvestrija analizira, kako je bil Francesco Giunta leta 1920 poslan v Trst kot politično orodje Mussolinija in fašističnega vodstva za zajezitev sindikalno-revolucionarne smeri znotraj tržaškega fašizma, pri čemer je s pomočjo lokalnih kapitalističnih interesov in uvajanjem skvadrističnega nasilja utrdil desničarsko usmeritev gibanja.

Claudio Silvestri: II fascismo triestino all'attacco dei sindacati

Članek Claudija Silvestrija opisuje, kako je tržaški fašizem poleti in jeseni 1920 s pomočjo nasilja, podpore kapitalističnih krogov in ustanovitvijo lastnega sindikata sistematično napadel socialistične in slovanske sindikalne strukture ter s tem utrdil svojo politično moč v regiji.

Claudio Silvestri: Le direttive di Mussolini al fascio di Trieste nel '20

Članek Claudija Silvestrija analizira, kako je Mussolini leta 1920 usmerjal tržaški fašizem stran od D’Annunzijevega revolucionarnega projekta v Fiume, da bi ohranil podporo kapitalističnih krogov in se približal Giolittijevi vladi, kar je povzročilo notranje razkole v fašističnem gibanju in končno izdajo fiumanskega eksperimenta.

Primorski dnevnik: Načrti italijanskega fašističnega funkcionarja Itala Saura

Dokument razkriva načrte italijanskega fašističnega funkcionarja Itala Saura za sistematično raznarodovanje, razlastitev in izgon Slovanov z jadranskega območja, ki jih je med letoma 1939 in 1942 pošiljal Mussoliniju in drugim visokim italijanskim voditeljem, pri čemer se je zgledoval po nacistični politiki do Slovanov.

Problemi di confine: Il Clero Slavo

"Il clero slavo" je brošura, ki jo je napisal Piero Pisenti, takratni poslanec v italijanskem parlamentu, in je bila objavljena leta 1925 v Udinah pri založbi Stabilimento Tipografico Friulano. Gre za politično in ideološko obarvan tekst, ki obravnava vprašanje slovenskega katoliškega klera v Goriški nadškofiji in širše v Julijski krajini po priključitvi Italiji. Pisenti izraža zaskrbljenost nad vplivom slovenskih duhovnikov, ki jih vidi kot nosilce protitalijanskega nacionalizma, in poziva k njihovi zamenjavi z italijanskimi duhovniki ter k italijanizaciji cerkvenih struktur.

La Porta Orientale: L'ora di Trieste nell'attuale conflitto

Članki iz revije "La porta orientale" iz leta 1940 in 1932 predstavlja pogled fašistične ideologije na vlogo Trsta in Julijske krajine v drugi svetovni vojni, poudarja pomen italijanskega irredentizma, vlogo Trsta kot strateškega in kulturnega središča nove Evrope ter zagovarja širitev italijanskega imperija v kontekstu fašistične ideologije.

Il fascismo nella Venezia Giulia: Dalle origini alla marcia su Roma

Knjiga opisuje vzpon fašističnega gibanja v Trstu in širši regiji Julijske krajine med letoma 1919 in 1920, poudarja njegovo organizacijo, konflikte z jugoslovanskimi in socialističnimi skupinami ter vrhunec v nasilnih dogodkih, kot je požig Narodnega doma, vse v kontekstu italijanskega nacionalizma in povojne politične nestabilnosti.